Primer: Konstantne kapitalske
zahteve
Povpraševanje Verjetnost
EBIT NOPAT Kapitalske zahteve ROIC
Katastrofalno 0,05 -150.000
-112.500 2.000.000 -5,6%
Slabo 0,20 -25.000 -18.750
2.000.000 -0,9%
Dobro 0,50 50.000 37.500
2.000.000 1,9%
Zelo dobro 0,20 200.000 150.000
2.000.000 7,5%
Odlično 0,05 400.000 300.000 2.000.000
15,0%
Pričakovana vrednost: 72.500
54.375 2.000.000 2,7%
Standardni odklon: 212.426 8,0%
Koeficient variacije: 2,93 2,93
Koeficienti verjetnosti
predstavljajo verjetnost, da se določen scenarij uresniči in v tem primeru
služijo zgolj za izračun tehtanega povprečja dobičkov in kapitalskih
zahtev. Ti tehtani povprečji sta nato osnova za izračun povprečnega ROIC
(donos na investirani kapital), ki v primeru konstantnih kapitalskih
zahtev (primer na zgoščenki) znaša 2,7%.
Kazalnika ROIC torej nismo
neposredno prilagodili za verjetnost uresničitve scenarija, zato
se vrednost kazalnika giba zgolj v odvisnosti od dobička in kapitalskih
zahtev (višji je dobiček v razmerju do kapitalskih zahtev, višji je
ROIC) . V primeru konstantnih kapitalskih zahtev bi sicer lahko
izračunan ROIC prilagodili še za verjetnost uresničitve scenarija, pa bi bil
končni rezultat enak, ker je imenovalec zmeraj enak. Vendar pa takšen način
računanja ne bi bil pravilen v primeru variabilnih kapitalskih zahtev, zato ga
nismo uporabili (da pri bralcih ne ustvarjamo nepotrebne zmede).
V priročniku je
predstavljeno poslovno tveganje, kje se odraža in kako se meri. V poslovnem
življenju vsaka negotovost povečuje tveganje. Čim večja je negotovost, tem
večje je tveganje. Če izvzamemo eno od tveganj (npr. zagotovilo, da bodo
kapitalske zahteve enake ne glede na končni rezultat), se ustrezno zmanjša tudi
poslovno tveganje. Primeri na zgoščenki so namenjeni dodatni pomoči pri
razumevanju, služijo pa tudi kot pomoč pri praktični aplikaciji teoretičnih
izhodišč.