Obveznost poročanja zahteva standardiziran pristop

Podjetja, ki so zavezana k poročanju po CSRD, morajo v okviru ESRS E1 razkriti celovit ogljični odtis, vključno z emisijami vseh treh obsegov (Scope 1, 2 in 3). To pomeni:

• Scope 1: neposredne emisije iz lastnih virov (npr. vozni park, kurilne naprave),

• Scope 2: posredne emisije iz porabe kupljene električne energije, toplote, pare ali hladu,

• Scope 3: vse druge posredne emisije – od surovin, transporta, potovanj do končne uporabe izdelkov in ravnanja z odpadki.

Brez enotnega in metodološko usklajenega izračuna teh emisij podjetje tvega, da bodo njegovi izračuni neprimerljivi ali celo zavrnjeni kot neskladni.

Finančne posledice napačnega pristopa

Napake pri izračunu emisij niso več le okoljska, temveč tudi finančna in pravna odgovornost. Napačno poročanje lahko pomeni tveganje za:

• negativno bonitetno oceno (vključno z ESG ratingi),

• izgubo zaupanja investitorjev ali bank,

• globo nadzornega organa,

• izgubo poslovnih partnerjev, ki zahtevajo transparentno poročanje o ogljičnem odtisu (npr. korporativne verige vrednosti).

Orodja in rešitve za podjetja

V Sloveniji se število ponudnikov storitev za izračun ogljičnega odtisa povečuje, vendar še vedno primanjkuje standardiziranih in akreditiranih pristopov, ki bi zagotavljali zanesljive rezultate. Zato finančni menedžerji čedalje pogosteje sodelujejo pri izbiri metodologije, pri oblikovanju notranjih evidenc o emisijah ter presoji, ali naj podjetje izračun opravi interno ali zunanjemu izvajalcu.

Priložnosti: stroškovna učinkovitost in trajnostna konkurenčnost

Skladen in strateški pristop k obvladovanju ogljičnega odtisa omogoča tudi:

• identifikacijo energetsko potratnih procesov,

• boljše pozicioniranje na razpisih in v verigah vrednosti,

• nižje stroške energije in logistike,

• možnost pridobitve sredstev za trajnostne investicije (npr. Eko sklad, Neposredna sredstva EU).

Kaj lahko storimo danes?

Čeprav so roki za poročanje določeni glede na velikost in status podjetja, se številni postopki – kot so zbiranje vhodnih podatkov, določitev metodologije, analiza tveganj in oblikovanje baze emisijskih faktorjev – začnejo že danes. Finančni odločevalci morajo biti vključeni v ta proces, saj bodo vplivi vidni ne le v poročilih, ampak tudi v bilanci stanja, načrtovanju CAPEX in OPEX ter dolgoročnem upravljanju vrednosti podjetja.

Viri:

• Direktiva (EU) 2022/2464 o korporativnem poročanju o trajnosti (CSRD)

• ESRS E1 – Climate change

• Priporočila GHG Protocol (Greenhouse Gas Protocol)

• Slovenska zakonodaja: Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), Uredba o emisijah toplogrednih plinov