Ministrstvo za finance je oblikovalo predlog sprememb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2V), ki vključuje ciljno usmerjene dopolnitve glede obdavčitve investicijskih skladov in reorganizacij podjetij.
S sprejemom novega Zakona o podnebni politiki (ZPOPOL-A) aprila 2025 Slovenija sledi ambicioznim ciljem Evropske unije glede doseganja podnebne nevtralnosti. Podjetja in javne ustanove bodo morale bistveno spremeniti način načrtovanja, upravljanja z
Z dnem 27. aprila 2025 je v veljavo stopil novi Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki ureja sistemsko upravljanje kibernetske varnosti in določa obveznosti za širok krog zavezancev. Poleg IT služb in varnostnih strokovnjakov ima zakon tudi pom
Od aprila 2025 velja prenovljena Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ravnanju z nevarnimi kemičnimi snovmi, ki na novo določa pravila, postopke in odgovornosti delodajalcev. Uredba je usklajena z Direktivo 98/24/ES in vključuje tu
Spremembe Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE-A), ki so začele veljati maja 2025, prinašajo podjetjem možnost, da se aktivno vključijo v souporabo energije. Gre za koncept, ki je del evropskega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo in spodbuja
Z letom 2025 se za številna podjetja bistveno zaostrujejo zahteve glede poročanja o vplivih na okolje. Zaradi zakonodajnih novosti – zlasti Direktive CSRD in evropskih standardov za trajnostno poročanje (ESRS), ki vključujejo tudi področje podnebnih
Smo skupina podjetij, v katero je z koncem leta 2024 vstopila z večinskim lastniškim deležem druga Skupina, ki zavezanec za trajnostnega poročila po CSRD direktivi. V skladu z CSRD direktivo bi Skupina naših podjetjih postala zavezanec za trajnostno poročilo s 1.1.2025. Se pravi, da bi morali izdelati poročilo sami. Vprašanje: Potem, ko je z večinskim deležem v našo lastniško strukturo vstopilo obvladujoče podjetje oziroma Skupina, kdo je zavezanec za poročanje po CSRD direktivi? Naše obvladujoče podjetje in smo mi del njihovega poročila ali mi sami? Prosim za pojasnila.
Slovenski podjetniški sklad (SPS) je v sodelovanju z ministrstvom v petek, 4. oktobra 2024, objavil javni poziv V4 – Vavčer za prenos lastništva. Gre za četrti javni poziv v okviru vavčerskih spodbud malih vrednosti v letošnjem letu za različne poslo
Če potrebujete potrdilo o svoji davčni številki ali morda o davčni številki svojega mladoletnega otroka ali drugega pooblastitelja, ga lahko pridobite preko eDavkov.
Zaposleni bodo prejeli višje neto plače.
Preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) mikro, malim in srednje velikim podjetjem ponovno na voljo mikrokredit do višine 25 tisoč evrov z ugodno obrestno mero.
Imamo primer prodaje blaga kupcu iz Srbije. Blago smo naročili pri dobavitelju v Luksemburgu, kateri bo blago dostavil v Francijo, končnemu uporabniku blaga (srbskemu veleposlaništvu). Blago ne bo zapustilo območja EU. Zanima nas, kako izstavimo račun srbskemu kupcu? Gre za prodajo blaga kupcu iz tretje države, pri čemer blago ne zapusti EU in se ne šteje za izvoz blaga. Prevoz blaga opravi dobavitelj blaga, plačamo ga mi, skupaj z blagom. Srbski kupec nima ID-številke za DDV, ki bi bila izdana v katerikoli državi članici EU. Bi na računu lahko upoštevali oprostitev za dobavo blaga znotraj EU? Je potrebno o dobavi blaga poročati v rekapitulacijskem poročilu?
Slovensko podjetje je kupilo avtomobil v EU pri podjetju, kateri ni zavezanec. Kako pravilno opredelimo DDV?
Prosila bi za usmeritev po SRS- ju pravilno obračunavanje AM ob likvidaciji ( izločitvi OS ) torej: z dne 24.5.2024 ob prodaji izločimo OS iz registra. Je AM za maj še vključena v zmanjšanje preostale vrednosti ali ne? Programsko je v tem primeru obračunana zadnja aprilska AM. Pa je to prav? Prosim za pojasnilo.
Smo srednje podjetje. Leta 2021 smo sklenili operativni najem vozila za dobo 4 let. V pogodbi so določeni kilometri in mesečni obrok. Sedaj ugotavljamo, da bomo morali povečati število kilometrov kar posledično pomeni, da se bo povišal tudi mesečni obrok in za nazaj bomo dobili bremepis-poračun. Zanima me kako pravilno knjižiti spremembe.
Delavec si je na službeno kartico kupil hrano (kartica je namenjena samo za gorivo). Sedaj pa me zanima kakšen je pravilni postopek, da mu to odtegnemo od plače ali da se mu za ta znesek izstavi račun?
Kaj lahko naredi delodajalec, če novo zaposleni delavec na poziv delodajalca noče predložiti podatkov za obračun povračila plače zaradi staleža? Ne želi dostaviti npr. odločbe o dohodnini ali letni obračun, ker se sklicuje na varstvo osebnih podatkov? FURS in zavod za zdravstveno zavarovanje teh podatkov ne moreta posredovati, sklicujejo se na varstvo osebnih podatkov. Potrdila delavec ne želi prinesti, dva tedna ponovno dela in ne vedo, kako naj obračunajo stalež. Delavec je na firmi zaposlen od 1. 10., od 8. 10. do 21. 10. je bil na bolniški. Za bolniško pa moraš vzeti povprečje za prejšnji mesec ali pri prejšnji zaposlitvi? Ali se to kakorkoli da urediti v kakšne internem aktu, če že ni opredeljeno v zakonu ali pravilniku?
Smo proizvodno podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo kakav instant proizvodov in desertnih prelivov. Del našega poslovanja obsega tudi prodajo trgovskega blaga. Po SKD smo registrirani pod šifro SKD 10.820 – Proizvodnja kakava, čokolade in sladkornih izdelkov. V skladu s tem uporabljamo Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga v kmetijski proizvodnji in proizvodnji živil in pijač (kalo, razsip, razbitje in primanjkljaj). V omenjenem pravilniku ni navedenega kala za proizvode in trg. blago. Ali lahko uporabimo še kateri drugi pravilnik o kalu? Za material, kateremu poteče rok uporabe, je pokvarjen/neuporaben, se razlije, neuporabne embalaže zaradi ukinitve izdelka, običajno že med letom naredimo zapisnik za odpis in uničenje, ter material odpišemo iz poslovnih knjig. Ker odpisan material nima tržne vrednosti, je obračunani DDV 0. Enkrat letno izvajamo redni letni popis materiala, proizvodov in trgovskega blaga. V primeru, da ugotovimo primanjkljaj, ga običajno knjižimo v breme o
Imamo sledeč primer. Od podjetja, s sedežem v Nemčiji, bomo kupili material, ki bo dostavljen direkt v drugo podjetje, tudi v Nemčiji. Se pravi blago ne bo prispelo v SLO ampak bo ostalo v NEM (iz enega podjetja, v drugo podjetje). Od prvega podjetja iz Nemčije, bomo dobili fakturo za nabavljeno blago in isto blago potem zaračunali podjetju v Nemčiji, v katerega bo blago dostavljeno. Kako je z vidika DDV? Na kaj moramo bit vse pozorni in kakšne dokumente moramo vse uredit, da bo zadeva nesporna. To bo v bodoče tekoča, vsakomesečna zadeva.
Priročnik in portal vam zagotavljata:
