Smo skupina podjetij, v katero je z koncem leta 2024 vstopila z večinskim lastniškim deležem druga Skupina, ki zavezanec za trajnostnega poročila po CSRD direktivi. V skladu z CSRD direktivo bi Skupina naših podjetjih postala zavezanec za trajnostno poročilo s 1.1.2025. Se pravi, da bi morali izdelati poročilo sami. Vprašanje: Potem, ko je z večinskim deležem v našo lastniško strukturo vstopilo obvladujoče podjetje oziroma Skupina, kdo je zavezanec za poročanje po CSRD direktivi? Naše obvladujoče podjetje in smo mi del njihovega poročila ali mi sami? Prosim za pojasnila.
Smo proizvodno podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo kakav instant proizvodov in desertnih prelivov. Del našega poslovanja obsega tudi prodajo trgovskega blaga. Po SKD smo registrirani pod šifro SKD 10.820 – Proizvodnja kakava, čokolade in sladkornih izdelkov. V skladu s tem uporabljamo Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga v kmetijski proizvodnji in proizvodnji živil in pijač (kalo, razsip, razbitje in primanjkljaj). V omenjenem pravilniku ni navedenega kala za proizvode in trg. blago. Ali lahko uporabimo še kateri drugi pravilnik o kalu? Za material, kateremu poteče rok uporabe, je pokvarjen/neuporaben, se razlije, neuporabne embalaže zaradi ukinitve izdelka, običajno že med letom naredimo zapisnik za odpis in uničenje, ter material odpišemo iz poslovnih knjig. Ker odpisan material nima tržne vrednosti, je obračunani DDV 0. Enkrat letno izvajamo redni letni popis materiala, proizvodov in trgovskega blaga. V primeru, da ugotovimo primanjkljaj, ga običajno knjižimo v breme o
Kaj lahko naredi delodajalec, če novo zaposleni delavec na poziv delodajalca noče predložiti podatkov za obračun povračila plače zaradi staleža? Ne želi dostaviti npr. odločbe o dohodnini ali letni obračun, ker se sklicuje na varstvo osebnih podatkov? FURS in zavod za zdravstveno zavarovanje teh podatkov ne moreta posredovati, sklicujejo se na varstvo osebnih podatkov. Potrdila delavec ne želi prinesti, dva tedna ponovno dela in ne vedo, kako naj obračunajo stalež. Delavec je na firmi zaposlen od 1. 10., od 8. 10. do 21. 10. je bil na bolniški. Za bolniško pa moraš vzeti povprečje za prejšnji mesec ali pri prejšnji zaposlitvi? Ali se to kakorkoli da urediti v kakšne internem aktu, če že ni opredeljeno v zakonu ali pravilniku?
Delavec si je na službeno kartico kupil hrano (kartica je namenjena samo za gorivo). Sedaj pa me zanima kakšen je pravilni postopek, da mu to odtegnemo od plače ali da se mu za ta znesek izstavi račun?
Smo srednje podjetje. Leta 2021 smo sklenili operativni najem vozila za dobo 4 let. V pogodbi so določeni kilometri in mesečni obrok. Sedaj ugotavljamo, da bomo morali povečati število kilometrov kar posledično pomeni, da se bo povišal tudi mesečni obrok in za nazaj bomo dobili bremepis-poračun. Zanima me kako pravilno knjižiti spremembe.
Prosila bi za usmeritev po SRS- ju pravilno obračunavanje AM ob likvidaciji ( izločitvi OS ) torej: z dne 24.5.2024 ob prodaji izločimo OS iz registra. Je AM za maj še vključena v zmanjšanje preostale vrednosti ali ne? Programsko je v tem primeru obračunana zadnja aprilska AM. Pa je to prav? Prosim za pojasnilo.
Slovensko podjetje je kupilo avtomobil v EU pri podjetju, kateri ni zavezanec. Kako pravilno opredelimo DDV?
Prodali bi stroj v Egipt. Kako je z ddv - na računu.
Imamo primer prodaje blaga kupcu iz Srbije. Blago smo naročili pri dobavitelju v Luksemburgu, kateri bo blago dostavil v Francijo, končnemu uporabniku blaga (srbskemu veleposlaništvu). Blago ne bo zapustilo območja EU. Zanima nas, kako izstavimo račun srbskemu kupcu? Gre za prodajo blaga kupcu iz tretje države, pri čemer blago ne zapusti EU in se ne šteje za izvoz blaga. Prevoz blaga opravi dobavitelj blaga, plačamo ga mi, skupaj z blagom. Srbski kupec nima ID-številke za DDV, ki bi bila izdana v katerikoli državi članici EU. Bi na računu lahko upoštevali oprostitev za dobavo blaga znotraj EU? Je potrebno o dobavi blaga poročati v rekapitulacijskem poročilu?
Podjetje je plačalo avansni račun za osnovno sredstvo v letu 2023. To osnovno sredstvo je podjetje dobilo v letu 2024. V katerem letu je davčna olajšava, če sploh ?
Če podjetje kupi električni avto, dobi subvencijo. Ali v tem primeru podjetje dobi davčno olajšavo?
Imamo sledeč primer. Od podjetja, s sedežem v Nemčiji, bomo kupili material, ki bo dostavljen direkt v drugo podjetje, tudi v Nemčiji. Se pravi blago ne bo prispelo v SLO ampak bo ostalo v NEM (iz enega podjetja, v drugo podjetje). Od prvega podjetja iz Nemčije, bomo dobili fakturo za nabavljeno blago in isto blago potem zaračunali podjetju v Nemčiji, v katerega bo blago dostavljeno. Kako je z vidika DDV? Na kaj moramo bit vse pozorni in kakšne dokumente moramo vse uredit, da bo zadeva nesporna. To bo v bodoče tekoča, vsakomesečna zadeva.
Zanima me glede pravila glavnega ali drugega delodajalca pri obračunu obveznega zdravstvenega prispevka. Če je delavec npr. polovico meseca še na starševskem dopustu, drugo polovico pa že nastopi delo. Je v tem primeru smiselno, da delavec poda Izjavo in je glavni delodajalec podjetje pri katerem je zaposlen in drugi delodajalec MDDSZ? Če je manj kot polovico dni na starševskem dopustu pa ravno obratno? Kako svetovati delavcu? Morda najbolje obrazložitev na primerih. Kaj pa je za podjetje bolje? Komu je potrebno oddati to izjavo in na kakšen način - gre za elektronsko oddajo?
Ali se dnevnice obračunavajo glede na mesec, koliko dolgo je v določenem mesecu trajala napotitev (npr. v januarju 24 dni) ali da se vzame kot celotna napotitev, ki bo trajala več kot 30 dni (npr. 60 dni ali več, od januarja do marca)?
Zanima me na konkretnem primeru, npr. v januarju imam primer, da je delavec v obdobju od 3.1. do 07.1. opravljal redno delo v SLO, z 08.01. je pa napoten na delo v tujino, za napotitev že vem, da bo trajala več kot 30 dni. Ali bi morala v januarju obračunati za obdobje od 08.01 - 31.01. dnevnico, ali če že v začetku vem, da bo napotitev daljša od 30 dni, obračunam povračila stroškov prehrane kot pri napotitvah daljših od 30 dni (po 14,33 €)?
Oktobra 2022 smo zaposlili osebo mlajšo od 25 let. Konec istega leta nismo presegli povprečnega števila zaposlenih, tako olajšave po 55.b čl. ZDDPO nismo mogli upoštevati. Konec leta 2023 presegamo povprešno število zaposlenih. Ali lahko v tem letu upoštevamo olajšavo?
Naše podjetje je 13.7.2023 prizadel močan veter, ki je odnesel streho, posledično pa tudi delno porušenje sten in zamakanje stavbe. Pri tem smo utrpeli precej škode, ki se še ugotavlja in popisuje na zalogah gotovih proizvodov in surovin. Uničena so tudi osnovna sredstva. Ali je pri uničenju zaradi višje sile treba obračunati DDV (od uničenih zalog)? Kako se poroča v DDV obrazec? Kako je z uničenimi osnovnimi sredstvi zaradi višje sile? Jih moramo izpisati iz registra. Kam gre preostala (neodpisana) vrednost le-teh? Med stroške?? Ali popravila strehe, sten in ostalih popravil lahko knjižimo na povečanje zgradbe? Ali med stroške, če bomo dobili povračilo od zavarovalnice?
Gre za storitev najema blagajne, tehnične podpore in razvoja progrmske opreme po naročilu s strani avstrijskega partnerja (davčni zavezanec). Oprema pa je bila nameščena na dogodku v Sloveniji. Kako je z obračunom ddv-ja?
Podjetje je kupilo novo stanovanje, ki ga bo oddajalo v najem fizični osebi. Stanovanje je bilo kupljeno z 9,5% ddv-jem. Ali si podjetje lahko odbije vstopni ddv od nakupa stanovanja in nakupa opreme za stanovanje.
Neurje je uničilo streho ter poplavilo javni zavod. Ali lahko uničeno pohištveno opremo naročimo po postopku s pogajanji brez predhodne objave po č) točki 46. člena ZJN-3? Ali je razlog nujnosti izpolnjen, če po rednem postopku izbrani ponudnik ne bi pravočasno pridobil materiala za izdelavo pohištva do 31.8.2023? Je začetek šolskega leta dovolj utemeljen razlog? Smo v dvomu, ker v danem primeru ni ogroženo premoženje šole kot npr. pri sanaciji strehe po neurju, za katero smo izvedli omenjeni postopek, saj bi se sicer na objektu delala še večja škoda. Razlog nujnosti je predvsem, da se izobraževalni proces ne bi mogel pričeti izvajati v takšni obliki, kot bi se sicer.
Ker smo v fazi začetka obračunavanja plač me zanima, na kateri podlagi dobimo informacijo ali je delojemalec rezident ali nerezident?
Imamo vprašanje glede odpovedi delavca. Delavec je pri nas zaposlen leto in pol, razlogi za odpoved pa so poslovni in sicer upad dela. Zanima nas ali moramo biti na kaj še posebaj pozorni ko mu izročimo odpoved. In kakšen je potem postopek da delavca odjavimo?
»…vprašanje glede obračuna podjemne pogodbe za osebo, ki je nerezident (iz tretjih držav, natančno iz Amerike). Glede na to, da je oseba tam zaposlena, ali je potrebno obračunati prispevke, posebni davek in dohodnino pri nas?« »Svoje delo bo opravljal v Sloveniji.«
Na spornih terjatvah imamo knjižene terjatve ki so bile v l. 2015 prijavljene v stečajni postopek. V omenjenem letu ni bil narejen odpis na kt 722, prav tako terjatve niso bile izvzete iz davčnega obračuna (polje 6.7). Stečaj tudi v l. 2022 ne bo končan. Ali lahko na podlagi novih pravil v 2022 to terjatev odpišemo in bo šlo za davčno priznan odhodek ali nova pravila veljajo samo za terjatve ki bodo v stečaj prijavljene od 1.1.2022 dalje?
Ali je strokovna ekskurzija za zaposlene davčno priznan strošek in kako to dokazujemo, kaj potrebujemo kot prilogo?
Na nas se obračate z vprašanji, kako je z letnim dopustom in regresom delavca, ki mu preneha delovno razmerje sredi meseca.
Imamo vprašanje v zvezi s prefakturiranjem letalske karte. Zaposleni v javnem sektorju je bil napoten na službeno pot v tujino. Račun za letalsko karto v obe smeri je prejela in plačala občina. Naknadno je zaposleni izrazil željo, da bi strošek letalske karte v eno smer poravnal sam (uporaba v zasebne namene). Račun za polovico letalske karte bomo izstavili zaposlenemu. Zanima nas ali se obračuna DDV.
Imamo primer ko bi fizična oseba državljan RS z hrvaško davčno številko (oddaja na HR hišo) pri nas kupila izdelke in želi račun brez ddv-a na podlagi 46. člena ZDDV-1? Ali mu lahko izdamo račun brez ddv-a? Fizična oseba ima na HR registriran OIB, vendar je naslov slovenski.
Pri nas za službeni avto samo eden plačuje manjšo boniteto (do 500 km privat, gorivo oz. stroške plačuje delodajalec), vsi ostali pa plačujejo polno boniteto. Za gorivo pa uporabljamo OMV Routex kartico pri nas in v tujini. Ob koncu meseca mi vse račune vsak posebej tudi (večin podpisane od vodje) prinese. Te račune odlagam k skupnemu računu od OMV, jih pa ne kopiram. Je to pravilno arhiviranje? Jih je sploh potrebno prilagati k skupni fakturi?
Dva naša zaposlene se bosta udeležila izobraževanja v Budimpešti, kjer izobraževanje organizira nizozemsko podjetje. Je prav, da nam izstavijo račun z madžarskim DDV-jem ali bi nam morali navesti klavzulo Reverse charge under EU Directive 2006/112/EC in si nato mi naredimo samoobdavčitev?
Imamo sodelavca v montaži, ki ima v pogodbi delo na podjetju in terenu (mimogrede to imamo zapisano v pogodbi vsi zaposleni). Večinoma dela na sedežu podjetja, na servisih in montaži v tujini je občasno, mogoče do 6x na servisu ali montaži v Sloveniji. Ker dela svoje delo je napoten, kar pomeni da v Sloveniji mu ne pripada dnevnica?
Samostojni podjetnik je opravil delo za SLO naročnika na nepremičnini v Avstriji. V Avstriji je imel določene stroške (bivanje v hotelu, gorivo, cestnina). Ali je pravilno da za to obdobje sp napiše potni nalog, si obračuna dnevnice in zraven priloži te račune, ki jih potem upoštevamo kot strošek? Kaj je v tem primeru z avstrijskim ddv-jem na teh računih, ga lahko upoštevamo kot strošek ali je davčno nepriznan strošek? Računi za bivanje so izdani na sp, računi za gorivo in cestnino pa ne, podjetnik je uporabil kombi, ki ga ima v osnovnih sredstvih. Napotitev je trajala od 7.4.-10.4.2022.
Katera uredba določa način izračunanja dnevnic?
Kaj naj naredimo, če ima matična firma (mama) izgubo, hčerinska pa dobiček? Ali se kako lahko preliva dobiček od hčere k mami in kakšne so davčne posledice?
Na katerih področjih pogosto prihaja do napačnega poročanja in ali to pomeni tudi goljufijo? Želimo se izogniti zavajanju pri poročanju in potrebujemo nabor najpogostejših področij v računovodskih izkazih, kjer prihaja do napak ali zlorab.
Odpiramo dejavnost drop shippinga in sicer: Stranka A bi posredovala pri dobavitelju B (Kitajska), da proda in odpošlje blago kupcu C (ZDA). Blago na ozemlje Slo ne bi nikoli prišlo, šlo naj bi direktno iz Kitajske v Zda. Račun bi dobavitelj B posredoval posredniku A. Ta bi potem skupaj s svojo provizijo fakturiral kupcu C. Kako bi dejavnost najlažje zapeljali – v kolikor bi bil normiranec, je slaba stran da bi plačal dohodnino od celotne vrednosti, ne le od provizije. Temu se lahko izogne le, da deluje v tujem imenu za tuj račun, ampak v tem primeru bi kupec potem na kopiji fakture videl dejansko ceno, kar pa posredniku ni v interesu. Kako bi tu bilo z DDV? Zaradi storitev v tujini bi moral pridobiti posebno ID številko. Kaj se dejansko šteje v promet stranke A glede ddv. Kakšna pot bi bila po vaši presoji najenostavnejša, da je stranka A na varni strani glede obdavčitve v SLO. Tako z vidika ddv kot dohodnine.
Kako izberemo podjetje primerno za prevzem ali združitev?
Kakšne so značilnosti slabo stoječih podjetij oziroma podjetij z visokim tveganjem bankrota?
Kot s.p. smo dali v najem poslovne prostore, z najemnino 500 EUR. Zanima me ali obračunamo DDV?
V zvezi s trajanjem postopka izvršbe me zanima, koliko časa običajno traja izvršba na dolžnikova denarna sredstva?
Kako najhitreje ugotovimo, da gre v podjetju nekaj grozno narobe?
Kako vpliva povečanje obsega poslovanja na likvidnost?
Naredili smo napovedi za nove investicije in izračunali IRR (internal rate of return / notranjo stopnjo donosa). Kakšen mora biti IRR, da se nam investicija izplača?
Kakšen je običajni postopek prevzema podjetja?
Kako ocenimo sinergije pri prevzemu ali združitvi?
Kako se pri vrednotenju upoštevajo operativni lizingi?
Kako je mogoče, da se koeficient verjetnosti do sredine povečuje od 0,05 na 0,50, potem zmanjšuje od 0,50 nazaj na 0,05, indeksi pa kar rastejo?
Kako lahko izboljšamo boniteto podjetja?
Ali zaidejo v težave samo slaba podjetja ali tudi dobra podjetja?
Priročnik in portal vam zagotavljata:
