Naše podjetje je 13.7.2023 prizadel močan veter, ki je odnesel streho, posledično pa tudi delno porušenje sten in zamakanje stavbe. Pri tem smo utrpeli precej škode, ki se še ugotavlja in popisuje na zalogah gotovih proizvodov in surovin. Uničena so tudi osnovna sredstva. Ali je pri uničenju zaradi višje sile treba obračunati DDV (od uničenih zalog)? Kako se poroča v DDV obrazec? Kako je z uničenimi osnovnimi sredstvi zaradi višje sile? Jih moramo izpisati iz registra. Kam gre preostala (neodpisana) vrednost le-teh? Med stroške?? Ali popravila strehe, sten in ostalih popravil lahko knjižimo na povečanje zgradbe? Ali med stroške, če bomo dobili povračilo od zavarovalnice?
Gre za storitev najema blagajne, tehnične podpore in razvoja progrmske opreme po naročilu s strani avstrijskega partnerja (davčni zavezanec). Oprema pa je bila nameščena na dogodku v Sloveniji. Kako je z obračunom ddv-ja?
Podjetje je kupilo novo stanovanje, ki ga bo oddajalo v najem fizični osebi. Stanovanje je bilo kupljeno z 9,5% ddv-jem. Ali si podjetje lahko odbije vstopni ddv od nakupa stanovanja in nakupa opreme za stanovanje.
Neurje je uničilo streho ter poplavilo javni zavod. Ali lahko uničeno pohištveno opremo naročimo po postopku s pogajanji brez predhodne objave po č) točki 46. člena ZJN-3? Ali je razlog nujnosti izpolnjen, če po rednem postopku izbrani ponudnik ne bi pravočasno pridobil materiala za izdelavo pohištva do 31.8.2023? Je začetek šolskega leta dovolj utemeljen razlog? Smo v dvomu, ker v danem primeru ni ogroženo premoženje šole kot npr. pri sanaciji strehe po neurju, za katero smo izvedli omenjeni postopek, saj bi se sicer na objektu delala še večja škoda. Razlog nujnosti je predvsem, da se izobraževalni proces ne bi mogel pričeti izvajati v takšni obliki, kot bi se sicer.
Ker smo v fazi začetka obračunavanja plač me zanima, na kateri podlagi dobimo informacijo ali je delojemalec rezident ali nerezident?
Imamo vprašanje glede odpovedi delavca. Delavec je pri nas zaposlen leto in pol, razlogi za odpoved pa so poslovni in sicer upad dela. Zanima nas ali moramo biti na kaj še posebaj pozorni ko mu izročimo odpoved. In kakšen je potem postopek da delavca odjavimo?
»…vprašanje glede obračuna podjemne pogodbe za osebo, ki je nerezident (iz tretjih držav, natančno iz Amerike). Glede na to, da je oseba tam zaposlena, ali je potrebno obračunati prispevke, posebni davek in dohodnino pri nas?« »Svoje delo bo opravljal v Sloveniji.«
Na spornih terjatvah imamo knjižene terjatve ki so bile v l. 2015 prijavljene v stečajni postopek. V omenjenem letu ni bil narejen odpis na kt 722, prav tako terjatve niso bile izvzete iz davčnega obračuna (polje 6.7). Stečaj tudi v l. 2022 ne bo končan. Ali lahko na podlagi novih pravil v 2022 to terjatev odpišemo in bo šlo za davčno priznan odhodek ali nova pravila veljajo samo za terjatve ki bodo v stečaj prijavljene od 1.1.2022 dalje?
Ali je strokovna ekskurzija za zaposlene davčno priznan strošek in kako to dokazujemo, kaj potrebujemo kot prilogo?
Na nas se obračate z vprašanji, kako je z letnim dopustom in regresom delavca, ki mu preneha delovno razmerje sredi meseca.
Imamo vprašanje v zvezi s prefakturiranjem letalske karte. Zaposleni v javnem sektorju je bil napoten na službeno pot v tujino. Račun za letalsko karto v obe smeri je prejela in plačala občina. Naknadno je zaposleni izrazil željo, da bi strošek letalske karte v eno smer poravnal sam (uporaba v zasebne namene). Račun za polovico letalske karte bomo izstavili zaposlenemu. Zanima nas ali se obračuna DDV.
Imamo primer ko bi fizična oseba državljan RS z hrvaško davčno številko (oddaja na HR hišo) pri nas kupila izdelke in želi račun brez ddv-a na podlagi 46. člena ZDDV-1? Ali mu lahko izdamo račun brez ddv-a? Fizična oseba ima na HR registriran OIB, vendar je naslov slovenski.
Pri nas za službeni avto samo eden plačuje manjšo boniteto (do 500 km privat, gorivo oz. stroške plačuje delodajalec), vsi ostali pa plačujejo polno boniteto. Za gorivo pa uporabljamo OMV Routex kartico pri nas in v tujini. Ob koncu meseca mi vse račune vsak posebej tudi (večin podpisane od vodje) prinese. Te račune odlagam k skupnemu računu od OMV, jih pa ne kopiram. Je to pravilno arhiviranje? Jih je sploh potrebno prilagati k skupni fakturi?
Dva naša zaposlene se bosta udeležila izobraževanja v Budimpešti, kjer izobraževanje organizira nizozemsko podjetje. Je prav, da nam izstavijo račun z madžarskim DDV-jem ali bi nam morali navesti klavzulo Reverse charge under EU Directive 2006/112/EC in si nato mi naredimo samoobdavčitev?
Imamo sodelavca v montaži, ki ima v pogodbi delo na podjetju in terenu (mimogrede to imamo zapisano v pogodbi vsi zaposleni). Večinoma dela na sedežu podjetja, na servisih in montaži v tujini je občasno, mogoče do 6x na servisu ali montaži v Sloveniji. Ker dela svoje delo je napoten, kar pomeni da v Sloveniji mu ne pripada dnevnica?
Samostojni podjetnik je opravil delo za SLO naročnika na nepremičnini v Avstriji. V Avstriji je imel določene stroške (bivanje v hotelu, gorivo, cestnina). Ali je pravilno da za to obdobje sp napiše potni nalog, si obračuna dnevnice in zraven priloži te račune, ki jih potem upoštevamo kot strošek? Kaj je v tem primeru z avstrijskim ddv-jem na teh računih, ga lahko upoštevamo kot strošek ali je davčno nepriznan strošek? Računi za bivanje so izdani na sp, računi za gorivo in cestnino pa ne, podjetnik je uporabil kombi, ki ga ima v osnovnih sredstvih. Napotitev je trajala od 7.4.-10.4.2022.
Katera uredba določa način izračunanja dnevnic?
Kaj naj naredimo, če ima matična firma (mama) izgubo, hčerinska pa dobiček? Ali se kako lahko preliva dobiček od hčere k mami in kakšne so davčne posledice?
Na katerih področjih pogosto prihaja do napačnega poročanja in ali to pomeni tudi goljufijo? Želimo se izogniti zavajanju pri poročanju in potrebujemo nabor najpogostejših področij v računovodskih izkazih, kjer prihaja do napak ali zlorab.
Odpiramo dejavnost drop shippinga in sicer: Stranka A bi posredovala pri dobavitelju B (Kitajska), da proda in odpošlje blago kupcu C (ZDA). Blago na ozemlje Slo ne bi nikoli prišlo, šlo naj bi direktno iz Kitajske v Zda. Račun bi dobavitelj B posredoval posredniku A. Ta bi potem skupaj s svojo provizijo fakturiral kupcu C. Kako bi dejavnost najlažje zapeljali – v kolikor bi bil normiranec, je slaba stran da bi plačal dohodnino od celotne vrednosti, ne le od provizije. Temu se lahko izogne le, da deluje v tujem imenu za tuj račun, ampak v tem primeru bi kupec potem na kopiji fakture videl dejansko ceno, kar pa posredniku ni v interesu. Kako bi tu bilo z DDV? Zaradi storitev v tujini bi moral pridobiti posebno ID številko. Kaj se dejansko šteje v promet stranke A glede ddv. Kakšna pot bi bila po vaši presoji najenostavnejša, da je stranka A na varni strani glede obdavčitve v SLO. Tako z vidika ddv kot dohodnine.
Kako izberemo podjetje primerno za prevzem ali združitev?
Kakšne so značilnosti slabo stoječih podjetij oziroma podjetij z visokim tveganjem bankrota?
Kot s.p. smo dali v najem poslovne prostore, z najemnino 500 EUR. Zanima me ali obračunamo DDV?
V zvezi s trajanjem postopka izvršbe me zanima, koliko časa običajno traja izvršba na dolžnikova denarna sredstva?
Kako najhitreje ugotovimo, da gre v podjetju nekaj grozno narobe?
Kako vpliva povečanje obsega poslovanja na likvidnost?
Naredili smo napovedi za nove investicije in izračunali IRR (internal rate of return / notranjo stopnjo donosa). Kakšen mora biti IRR, da se nam investicija izplača?
Kakšen je običajni postopek prevzema podjetja?
Kako ocenimo sinergije pri prevzemu ali združitvi?
Kako se pri vrednotenju upoštevajo operativni lizingi?
Kako je mogoče, da se koeficient verjetnosti do sredine povečuje od 0,05 na 0,50, potem zmanjšuje od 0,50 nazaj na 0,05, indeksi pa kar rastejo?
Kako lahko izboljšamo boniteto podjetja?
Ali zaidejo v težave samo slaba podjetja ali tudi dobra podjetja?
Priročnik in portal vam zagotavljata:
