Kdo je zavezan?

Zakon neposredno zavezuje:

• vse javne institucije (državne in občinske),

• gospodarske subjekte z več kot 250 zaposlenimi, z visokim vplivom na okolje,

• energetska podjetja, gradbena podjetja in podjetja z večjimi infrastrukturnimi projekti,

• posredne zavezance, vključene v dobavne verige zavezancev (npr. v okviru CSRD in ESG poročanja).

Kaj predpisuje zakon?

Zakon določa, da morajo zavezanci:

• sprejeti in izvajati podnebne načrte z jasno opredeljenimi cilji in ukrepi,

• redno poročati o izpustih toplogrednih plinov, tudi obseg 3 (Scope 3),

• vključiti oceno vpliva na podnebje v vse nove projekte in investicije,

• zagotoviti notranjo strukturo odgovornosti za izvajanje podnebne politike,

• sodelovati pri sistemu podnebnega spremljanja in revizij.

Zakon je tesno povezan z evropskimi predpisi (Zeleni dogovor, ESG, CSRD), kar pomeni, da bo neupoštevanje zakonskih določil vplivalo tudi na dostop do EU sredstev.

Finančni vplivi in odgovornost menedžmenta

Podnebni zakon ima neposredne posledice na:

• naložbene strategije (izključevanje ogljično intenzivnih projektov),

• stroške projektne dokumentacije (dodajanje ocene podnebnega vpliva),

• upravljanje s tveganji (vključno s fizičnimi podnebnimi tveganji in prehodnimi tveganji),

• strateško planiranje, saj podjetja potrebujejo dolgoročno vizijo zmanjšanja emisij.

Z vidika finančnega upravljanja to pomeni nujnost:

• vključitve ocene vplivov na podnebje v poslovne načrte,

• analize ROI zelenih ukrepov,

• iskanja virov financiranja za ukrepe blaženja in prilagajanja (npr. podnebni skladi, Eko sklad, zasebni zeleni skladi).

Priložnosti za napredna podjetja

Čeprav zakon zahteva številne prilagoditve, odpira tudi poslovne priložnosti:

• večja konkurenčnost pri razpisih in zelenem javnem naročanju,

• dostop do ugodnejšega financiranja (zeleni krediti, ESG naložbe),

• večje zaupanje investitorjev in kupcev,

• izboljšan položaj v dobavnih verigah, kjer se ogljični odtis postavlja kot pogoj.

Kaj storiti zdaj?

1. Ocenite trenutno stanje – imate že ogljični odtis, načrt razogljičenja ali ESG strategijo?

2. Vključite podnebne cilje v strateški načrt – pripravite konkretne ukrepe in časovnice.

3. Sodelujte medoddelčno – povežite okoljevarstveno, razvojno in finančno funkcijo.

4. Uvedite notranje poročanje o emisijah in napredku, tudi če še niste zavezanci – to bo prednost v prihodnosti.

Viri:

• Zakon o podnebni politiki ZPOPOL-A (Uradni list RS, št. 26/2025)

• Evropski zeleni dogovor

• ESRS E1 – Climate Change standard

• Strategija Slovenije za dosego podnebne nevtralnosti