Na boniteto vpliva večje število
dejavnikov, med katerimi so za banke najpomembnejši predvsem lastniškost
financiranja, pokritost obresti ter pokritost finančnih obveznosti. Ti trije
kazalniki imajo običajno največjo težo pri izračunavanju bonitete (skupaj več
kot 60%).
Kazalniki, na podlagi katerih
načeloma banke ugotavljajo boniteto podjetja so naslednji:
- Lastniškost financiranja, ki se izračuna kot
lastniški kapital v razmerju do sredstev
lastniški kapital / sredstva
- Pokritost obresti, ki prikazuje razmerje med
dobičkom iz poslovanja in odhodki od obresti
EBIT / odhodki od obresti
- Pokritost finančnih obveznosti, ki se izračunajo
kot čiste finančne obveznosti v razmerju do dobička iz poslovanja pred amortizacijo
(finančne obveznosti – denar) / EBITDA
- Pospešeni koeficient likvidnosti, ki prikazuje
pokritost kratkoročnih obveznosti z likvidnimi sredstvi
(denar + terjatve + tržni vrednostni papirji) / kratkoročne obveznosti
- Dobičkonosnost prihodkov, ki se izračuna kot
dobiček iz poslovanja po obrestih in pred amortizacijo v razmerju do prihodkov
iz poslovanja
(EBT + amortizacija) /
(lastniški kapital + finančne obveznosti)
- Donos na investirani kapital, ki prikazuje
razmerje med dobičkom iz poslovanja, zmanjšanim za davke in povečanim za
amortizacijo v razmerju do investiranega kapitala
(EBIT – davki + amortizacija) / (lastniški kapital + finančne
obveznosti)
Kot je razvidno iz zgoraj
omenjenih kazalnikov, najbolj izrazito izstopa zadolženost podjetja, kar je
tudi smiselno, saj se z zadolževanjem povečuje tveganje za bankrot. Vsak od
kazalnikov izračuna neko razmerje, ki nam samo po sebi ne da odgovora na to,
ali je naša boniteta ustrezna za pridobitev kredita. Skrajne oz. najnižje
vrednosti, ki nam omogočajo pridobitev kredita so prikazane v tabeli spodaj.

Za izboljšanje bonitete si torej
moramo prizadevati, da imamo čim ugodnejša razmerja, in sicer več kot 35%
lastniškost financiranja, pokritost obresti višje od 5, pokritost finančnih
obveznosti najmanj 3 in
tako naprej. Najnižje vrednosti pa so vrednosti, pri katerih se prične precej
zapletati, saj smo s takšnimi vrednostmi običajno uvrstimo v bonitetnem razredu
D in so pogoji kreditiranja bistveno strožji ali pa nam banka sploh ne odobri
kredita.