Primer: Konstantne kapitalske zahteve

Povpraševanje Verjetnost  EBIT  NOPAT  Kapitalske zahteve  ROIC

Katastrofalno 0,05 -150.000 -112.500 2.000.000 -5,6%

Slabo 0,20 -25.000 -18.750 2.000.000 -0,9%

Dobro 0,50 50.000 37.500 2.000.000 1,9%

Zelo dobro 0,20 200.000 150.000 2.000.000 7,5%

Odlično 0,05 400.000 300.000 2.000.000 15,0%

Pričakovana vrednost: 72.500 54.375 2.000.000 2,7%

Standardni odklon: 212.426 8,0%

Koeficient variacije: 2,93 2,93

Koeficienti verjetnosti predstavljajo verjetnost, da se določen scenarij uresniči in v tem primeru služijo zgolj za izračun tehtanega povprečja dobičkov in kapitalskih zahtev. Ti tehtani povprečji sta nato osnova za izračun povprečnega ROIC (donos na investirani kapital), ki v primeru konstantnih kapitalskih zahtev (primer na zgoščenki) znaša 2,7%.

Kazalnika ROIC torej nismo neposredno prilagodili za verjetnost uresničitve scenarija, zato se vrednost kazalnika giba zgolj v odvisnosti od dobička in kapitalskih zahtev (višji je dobiček v razmerju do kapitalskih zahtev, višji je ROIC) . V primeru konstantnih kapitalskih zahtev bi sicer lahko izračunan ROIC prilagodili še za verjetnost uresničitve scenarija, pa bi bil končni rezultat enak, ker je imenovalec zmeraj enak. Vendar pa takšen način računanja ne bi bil pravilen v primeru variabilnih kapitalskih zahtev, zato ga nismo uporabili (da pri bralcih ne ustvarjamo nepotrebne zmede).

V priročniku je predstavljeno poslovno tveganje, kje se odraža in kako se meri. V poslovnem življenju vsaka negotovost povečuje tveganje. Čim večja je negotovost, tem večje je tveganje. Če izvzamemo eno od tveganj (npr. zagotovilo, da bodo kapitalske zahteve enake ne glede na končni rezultat), se ustrezno zmanjša tudi poslovno tveganje. Primeri na zgoščenki so namenjeni dodatni pomoči pri razumevanju, služijo pa tudi kot pomoč pri praktični aplikaciji teoretičnih izhodišč.