Veliko podjetnikov prej ali slej naleti na vprašanje, kako je mogoče, da ima težave s likvidnostjo. čeprav povečuje obseg poslovanja in ustvarja razumno razliko v ceni, ki nedvomno pokrije vse stroške. Odgovor se skriva v izbiri financiranja rasti obsega poslovanja. 

Obseg poslovanja navadno razumemo kot povečanje prometa oz. prihodkov podjetja, skladno s tem pa se običajno povečujejo tudi druge kategorije iz računovodskih izkazov, in sicer sredstva, obveznosti, kapital in seveda odhodki. Ta povečanja moramo ustrezno financirati. Če ne najdemo ustreznih virov financiranja, lahko to ogrozi likvidnost podjetja. 

Ko se torej pogovarjamo o povečanju obsega poslovanja, moramo imeti v mislih celoten poslovni ali denarni cikel, ki se zmeraj začne in konča pri denarnih sredstvih. 

Povečanje obsega poslovanja podjetja navadno poskušajo v največji možni meri prenesti na dobavitelje z daljšimi plačilnimi roki in hkrati s krajšanjem (če je mogoče) plačilnih rokov pri kupcih. Takšen način financiranja rasti obsega poslovanja se pogosto izkaže za zelo tveganega in se lahko obnese samo v primeru, da je pogajalska moč podjetja  velika in da ima zelo stabilno bazo kupcev.  V večini drugih primerih pa mora podjetje najprej imeti denar, da ga  lahko potem tudi ustvari. 

Pri povečevanju obsegu poslovanja je zato pomembno, da vemo, kakšen je poslovni cikel in predvsem, kako dolg je. 

V najbolj preprosti obliki to pomeni:

1. Kako dolgo bomo imeli v skladišču material?

2. Kako dolgo potem traja izdelava?

3. Koliko dni preteče, preden gotov izdelek prodamo? 

4. Kdaj nam bo kupec plačal?

 Ko seštejemo vse te dni, pa  preprosto odštejemo povprečni plačilni rok vseh dobaviteljev. Pri tem moramo upoštevati tudi dobavitelje energije, poštnih, telekomunikacijskih, bančnih, transportnih in drugih storitev ter navsezadnje tudi plače zaposlenim. 

Preprosta kalkulacija v smislu 'kupim po 1,5 in prodam po 1,8' torej ni dovolj, saj lahko, čeprav ustvarjamo pozitivno maržo, povečujemo t.i. likvidnostno luknjo. Likvidnostna luknja v grobem predstavlja razliko med seštevkom zalog, poslovnih terjatev ter likvidnostnih sredstev (denarna sredstva ter morebitne naložbe v obliki likvidnih delnic, obveznic, depoziti ipd.) in poslovnimi obveznostmi. 

To razliko (če je pozitivna) imenujemo tudi neto obratni kapital in ta obratni kapital moramo ustrezno financirati. 

Neto obratni kapital = (zaloge + terjatve + likvidnostna sredstva) – poslovne obveznosti

Edina smiselna oblika financiranja obratnega kapitala (ali tudi obratnih sredstev) so kratkoročni krediti, ki se redno podaljšujejo. Pred večanjem obsega poslovanja moramo preveriti, kakšne so naše možnosti, da ta sredstva financiranja ustrezno povečamo. 

Obseg povečanja financiranja pa izračunamo preprosto kot razliko med neto obratnim kapitalom pred povečanjem in po povečanju, pri čemer tej razliki običajno prištejemo še nekaj odstotkov, saj se lahko zgodijo nepredvideni dogodki, ki poslovni cikel podaljšajo.