Ob nakupu električnega vozila se lahko podjetje odloča za uveljavljanje ene izmed dveh možnih olajšav, in sicer za:

- splošno investicijsko olajšavo (po 55. a členu ZDDPO-2), kjer lahko uveljavlja olajšavo v višini 40 % investiranega zneska v električno vozilo. Po tej določbi velja omejitev, če vozilo proda prej kot v treh letih po letu vlaganja, ali pred dokončnim amortiziranjem v skladu s ZDDPO-2, če je to krajše od treh let (takrat mora olajšavo vrniti v letu prodaje). Olajšave pa ni možno uveljavljati za investicije ali dele investicij, financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna RS ali proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev (torej subvencije). Npr. nabavna vrednost električnega vozila je 60.000,00 eur, od tega družba prejme subvencijo v znesku 15.000,00 eur, lahko koristi investicijsko olajšavo 40% od 45.000,00 eur (18.000,00 eur). Za to olajšavo še velja, da če podjetje ne more izkoristiti celotne olajšave v obdobju investicije (zaradi prenizke davčne osnove), lahko neizkoriščen del prenaša v naslednjih pet davčnih obdobij po obdobju vlaganja.

- olajšavo za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod (55.c člen ZDDPO-2), kjer lahko uveljavlja olajšavo v višini 40 % investiranega zneska v električno vozilo. Pri navedeni olajšavi pa ni določbe, da bi jo morali vračati, če podjetje vozilo proda. Neizkoriščeni del te olajšave pa se ne more prenašati v naslednja davčna obdobja. Tudi ta olajšava se lahko koristi le za del vlaganj, ki niso bila financirana z nepovratnimi sredstvi (torej se lajšava lahko koristi le za del investicije, ki ni bil sofinanciran, kot to velja za splošno investicijsko olajšavo).

Torej se lahko za isto vlaganja koristi le ena olajšava, zato mora podjetje najprej presojati »vrstni red«.