Tako rekoč vsak prevzem ali združitev ima enak cilj, in sicer povečanje vrednosti za lastnika. Kljub temu pa več kot polovica prevzemov in združitev ne doseže tega cilja. K temu lahko v veliki meri prispeva t.i. sinergijska zanka, ki nastane v primeru nerealnih sinergijskih pričakovanj.  V prevzemu ali združitvi se pojem »sinergija« nanaša na prirast vrednosti, ki jo dosežeta podjetji s povezovanjem.

Za vrednotenje sinergij ne obstaja magična formula. Navadno sloni na subjektivnih predpostavkah in špekulacijah. Subjektivnim elementom  in špekulacijam se v veliki meri poskušamo izogniti s podrobnim razumevanjem vrednotenja in načrtovanja ter s podrobno seznanitvijo vseh sodelujočih podjetij in dejavnosti, v katerih delujejo.

Za vrednotenje uporabimo enake metode, kot za ocenjevanje vrednosti podjetja, pri čemer je najbolj enostavno, če naredimo dve napovedi poslovanja, in sicer napoved, ki ne vključuje sinergijskih učinkov, in napoved, ki vključuje vse sinergijske učinke. Razlika  med obema ocenjenima vrednostma je ocenjena vrednost sinergijskih učinkov.

Podjetje lahko s prevzemom ali z združitvijo doseže sinergije, kot so povečanje prihodkov, zmanjšanje stroškov (skupne službe), boljše upravljanje s sredstvi, uveljavljanje davčnih sinergij ali finančne sinergije (zmanjšanje stroška kapitala, cenejši viri financiranja, diverzifikacija produktnega portfelja). Prevzem ali združitev pa lahko ponuja tudi sinergije v smislu povečanja fleksibilnosti menedžmenta. Tako ima lahko možnost večjega osredotočanja na raziskave in razvoj, podjetje je bolj fleksibilno pri oblikovanju tržne strategije in ima tako več možnosti za odgovore na razvoj okolja ipd.