Strokovna ekskurzija je davčno priznan odhodek in se ne obravnava kot boniteta za zaposlene pod pogojem, da je tematika le-te povezana s poslovanjem vaše družbe.

Treba je torej dokazati poslovno potrebnost te ekskurzije oziroma poslovno nujo po izvedbi takega dogodka. Zaposleni so v tem primeru na službeni poti, zato potovanje nima značaja zasebnosti. Prav tako so zaposleni v primeru dokazane strokovne ekskurzije upravičeni do povračil stroškov na službeni poti do višine in pod pogoji Uredbe o davčni obravnavi povračila stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja[1], torej tudi dnevnic, če potovanje traja daljši čas. To pomeni, da morajo imeti zaposleni, ki se udeležijo strokovne ekskurzije, pravilno izpolnjen potni nalog.

Strokovno ekskurzijo oziroma poslovno potrebnost le-te dokazujete s prejetimi računi, povezanimi z nastalim potovanjem in pravilno izpolnjenimi potnimi nalogi zaposlenih. Vsebina prejetih računov se mora ujemati z vsebino dejanske potrebnosti izvedenega potovanja (pazite – davčni inšpektor lahko izvede navzkrižno kontrolo pri družbi, ki je račun izdala).

V kolikor ne morete dokazati poslovne potrebnosti potovanja, tako potovanje predstavlja prejem ugodnosti za vse udeležence, kar pomeni, da je treba zaposlenim obračunati boniteto. V kolikor je obračunana boniteta, so vsi stroški povezani z opravljenim potovanjem davčno priznani odhodki.

[1] Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21, 87/22 in 113/22)