Najpogosteje zaidejo v težave slaba podjetja. To so podjetja, ki imajo težave z obvladovanjem poslovanja. Vendar pa velikokrat tudi dobra podjetja, ki se preveč zadolžijo. Tako ločimo tri vrste »bankrota[1]«, in sicer:

-          bankrot dobrih podjetij zaradi prevelike zadolženosti;

-          bankrot slabih podjetij s primerno strukturo financiranja; ter

-          bankrot podjetij s slabim poslovanjem in preveliko zadolženostjo.

Spodaj so opisane osnovne značilnosti omenjenih vrst bankrota ter kako podjetja po težavah in prestrukturiranju poslovanja okrevajo.

Vir: Blaise Ganguin, John Bilardello. Fundamentals of Corporate Credit Analysis. McGraw-Hill,  2005,  str. 261

V času recesije zaidejo v težave praktično vsa podjetja, ki so preveč zadolžena in zagotovo tista, ki imajo težave z obvladovanjem dejavnosti.  Če ima podjetje težave s poslovanjem, potem velikokrat recesija ni tista, ki sproži bankrot in se lahko zgodi kadarkoli. Možnosti okrevanja pa so v primeru težav z poslovanje približno enake, ne glede na zadolženost podjetja.

V težave torej lahko zaidejo tudi načelno dobra podjetja, ki so se preveč zadolžila. Vendar pa je pri takšnih podjetjih okrevanje hitrejše, težave pa bistveno manj izrazite, kot v primeru podjetij, ki so v sami osnovi slaba in ne obvladujejo poslovanja.

[1] Bankrot; pomeni stanje, ko podjetje ni sposobnozagotavljati tekoče ali dolgoročne likvidnostni. Ni nujno, da se sproži postopek prisilne poravnave ali stečaja, če podjetje z dobavitelji in investitorji sklene ustrezen dogovor, vendar v vsakem primeru pride do poslovnega in/ali finančnega prestrukturiranja.