Vsekakor velja že na tem mestu opozoriti, da je sam potek posameznega izvršilnega postopka zelo težko okvirno določiti, saj je trajanje postopka odvisno od več okoliščin, zato je naš odgovor bolj usmerjevalne narave kot kaj drugega.

Na vprašanje, koliko časa povprečno traja izvršilni postopek, je sodišče dne 18. 6. 2014 podalo odgovor, da je povprečni pričakovani čas reševanja zadeve (od vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti na COVL-u) v septembru 2012 trajal 1,7 meseca, v letu 2013 pa se je skrajšal na 1,5 meseca. Pri tem je treba poudariti, da to ni trajanje celotnega izvršilnega postopka, ampak trajanje le-tega do pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pri čemer izvršilni postopek traja vse do dokončnega poplačila upnika oziroma ustavitve postopka, zato se čas trajanja razlikuje od primera do primera. Torej v primeru, da dolžnik nima sredstev v primeru izvršbe na denarne terjatve, se lahko izvršilni postopek zavleče za več let.

Značilni institut, ki podaljšuje trajanje izvršilnega postopka je tudi odlog izvršbe. Sodišče lahko na predlog dolžnika ali upnika popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.

Postopek do izdaje pravnomočnega sklepa o izvršbi na denarna sredstva in postopek do izdaje sklepa o izvršbi na nedenarna sredstva se glede časa trajanja ne razlikujeta. Tako je za oba postopka moč enačiti, da je njuno trajanje odvisno od različnih okoliščin. Med drugimi je to trenutek, ko dolžnik sploh prevzame pošiljko, ko upnik plača sodno takso ali dolžnik poda ugovor na sklep o izvršbi. Trajanje izvršbe je odvisno tudi od tega, ali pride do zastojev v postopku zaradi vložitve različnih pravnih sredstev: ugovor tretjega, tožba na nedopustnost izvršbe ipd.

Z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžnik prepreči, da bi sklep o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče na predlog upnika, postal pravnomočen in da bi se upnik poplačal iz njegovega premoženja. Če dolžnik sklepu o izvršbi, ki je izdan na podlagi verodostojne listine, obrazloženo ugovarja, izvršilno sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je izvršba dovoljena, razveljavi in odloči, da se bo o zahtevku in stroških odločilo v pravdnem postopku. Če dolžnik torej z ugovorom uspe, se predlog za izdajo sklepa za izvršbo šteje kot tožba in se obravnava v rednem pravdnem postopku.

V skladu z 212. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari. Izpraznitev in izročitev nepremičnine je dopustna po preteku osmih dni od dneva, ko je bil dolžniku vročen sklep o izvršbi.

Upoštevajoč vse zgoraj navedeno je kot že omenjeno, zelo težko podati posplošeno okvirno oceno za tek postopkov, saj so vsi postopki odvisni od več okoliščin in se razlikujejo od primera do primera.