Razlogi za operativni (poslovni) najem sredstev so lahko
zelo različni, lahko pa povsem odkrito povemo, da se podjetja večinoma odločajo
za poslovni najem kot obliko financiranja, ki v bilanci stanja ne povečuje
zadolženosti. Poslovnih najemov v pravem pomenu besede dandanes tako rekoč več
ni, da bi ga lahko v poslovnih knjigah obravnavali tako, pa ne sme biti v
nasprotju z naslednjimi kriteriji (MRS 17):
(a) z
najemom se prenese lastništvo sredstva na najemnika do konca trajanja najema,
(b) najemnik
ima možnost kupiti sredstvo po ceni, ki je po pričakovanju dovolj manjša od
poštene vrednosti na dan, ko je to možnost mogoče izrabiti, in je ob sklenitvi
najema precej gotovo, da bo najemnik to izrabil,
(c) trajanje
najema se ujema z večjim delom dobe gospodarne uporabe sredstva, čeprav njegovo
lastništvo ni preneseno,
(d) na
začetku najema je sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin enaka najmanj
pošteni vrednosti najetega sredstva in
(e) najeta
sredstva so tako posebne narave, da jih lahko brez večjih sprememb uporablja
samo najemnik.
Če je prekršen kateri od navedenih kriterijev, se poslovni
najem šteje kot finančni najem. Čeprav je v računovodstvu in davčni zakonodaji
precej jasno opredeljena razlika med poslovnim in finančnim najemom, pa je iz
finančnega vidika ni. Poslovni najem je finančna obveznost! Zato moramo to pri ocenjevanju vrednosti tudi upoštevati in
ustrezno prilagoditi računovodske izkaze.
Izkaze prilagodimo tako:
1. Pogledamo,
kakšne so obveznosti iz pogodb o poslovnem najemu za posamezno obdobje (leto)
do konca najemnega obdobja, vključno z morebitno obveznostjo odkupa sredstva po
koncu najema.
2. Ocenimo
stroške dolga pred davkom. Uporabimo lahko obrestno mero kredita z enako ali
podobno ročnostjo, kot je obdobje najema.
3. Izračunamo
sedanjo vrednost dolga, ki izhaja iz poslovnega najema. Pri tem je diskontna
stopnja enaka obrestni meri pred davkom.
4. Povečamo
finančni dolg za sedanjo vrednost dolga iz poslovnega najema.
5. Prilagodimo
dobiček iz poslovanja tako, da ga povečamo za stroške najemnin iz naslova
poslovnega najema in zmanjšamo za strošek amortizacije sredstva v poslovnem
najemu. Strošek amortizacije ocenimo tako, da sedanjo vrednost dolga iz
poslovnega najema delimo z ocenjeno življenjsko dobo sredstva.
Pri ocenjevanju vrednosti lastniškega kapitala odštejemo od
vrednosti podjetja dolg, ki mu je prišteta tudi sedanja vrednost dolga, ki
izhaja iz operativnega najema.
Primer: Podjetje ima v poslovnem najemu stroj v vrednosti
2.500.000 evrov za obdobje 7 let. Življenjska doba stroja je 11 let, eno leto
je že v najemu. Trenutna letna najemnina za stroj je 350.000 evrov. Po koncu
življenjske dobe namerava podjetje odkupiti stroj od lizinške hiše (tukaj je
prekršeno načelo računovodskega evidentiranja dogodka kot poslovnega najema,
ampak – naj prvi vrže kamen tisti, ki tega ni še nikoli naredil).
1. Obveznosti iz pogodbe po letih
1. leto:
350.000 evrov
2. leto:
350.000 evrov
3. leto:
350.000 evrov
4. leto:
350.000 evrov
5. leto:
350.000 evrov
6. leto:
350.000 evrov
7. leto:
350.000 evrov + 850.000 evrov (odkup) = 1.200.000 evrov
2. Strošek dolga pred davkom: 6M – Euribor + 3,5 % = 4,5 % +
povprečno povečanje Euriborja v naslednjih letih 1 % = 5,5 %
3. Sedanja vrednost dolga:
1. leto:
331.754 evrov
2. leto:
314.458 evrov
3. leto:
298.065 evrov
4. leto:
282.526 evrov
5. leto:
267.797 evrov
6. leto:
253.836 evrov
7. leto:
824.924 evrov
Skupaj: 2.573.360
evrov
4. Povečanje dolga. Trenutno dolg znaša 6.000.000 evrov +
2.573.360 evrov = 8.573.360 evrov
5. Prilagoditev dobička iz poslovanja:
Neprilagojen
dobiček iz poslovanja: 175.000 evrov
+ najemnina
za poslovni najem v tekočem letu: 350.000 evrov
-
amortizacija stroja:257.336 evrov
Prilagojen
dobiček iz poslovanja: 267.664 evrov
Od vrednosti investiranega kapitala odštejemo finančni dolg
v višini 8.573.360 evrov, da dobimo vrednost lastniškega kapitala.