Poročanje pravih tristranskih poslov v Sloveniji

Za tristranske posle je značilno, da se v zvezi z istim blagom opravita dve časovno zaporedni transakciji, blago pa se odpelje od prvega v verigi neposredno zadnjemu kupcu z enim samim prevozom, znotraj EU.

Prvi v verigi je prvi dobavitelj, zadnji je prejemnik blaga, vmesni pa nastopa hkrati v vlogi kupca (pridobitelja) in dobaviteja.

Pravi tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Da bi lahko govorili o pravem tristranskem poslu, je poleg navedenega potrebno še, da se prevoz pripiše prvi dobavi v verigi. To se zgodi, če je za organizacijo prevoza odgovoren prvi dobavitelj, ali če prevoz organizira srednji in je svojemu dobavitelju predložil DDV številko države, ki ni država, v kateri se začne prevoz ali odpošiljanje blaga (kar velja vedno, ko imajo udeleženci DDV številke različnih držav EU).

Na podlagi tega v okviru pravega tristranskega posla:

-          prvi zavezanec v verigi opravi dobavo blaga znotraj EU s prevozom. Kraj obdavčitve je v državi, kjer se začne prevoz ali odpošiljanje blaga. Ta transakcija je oproščena plačila DDV, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki veljajo za oprostitve dobav blaga med zavezanci znotraj EU,

-          pridobitev blaga opravi srednji v verigi, in sicer v državi, kjer se zaključi prevoz ali odpošiljanje blaga. Pri pravih tristranskih poslih mora biti zadnji v verigi v tej državi identificiran za namene DDV,

-          srednji v nadaljevanju opravi dobavo blaga zadnjemu v verigi, ki je obdavčena v državi pridobitve,

-          zadnji zavezanec je kupec in prejemnik blaga, ki mora obračunati DDV od nabave.

Zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji, lahko sodeluje pri pravih tristranskih poslih v različnih vlogah. Od tega je odvisno, kako bo poročal transakcije po ZDDV-1:

-          če je prvi dobavitelj v verigi in blago odpošlje iz Slovenije, opravi v Sloveniji dobavo blaga znotraj EU, ki je po 1. točki 46. člena ZDDV-1 oproščena plačila DDV, če so za to izpolnjeni vsi tam določeni pogoji. Med drugim mora imeti dokazila o tem, da je blago zapustilo Slovenijo in prispelo v namembni kraj v drugo državo članico EU, ki so odvisna od tega, kdo opravi prevoz:

o    vrednost transakcije poroča v polje 12 DDV-O obračuna in v rekapitulacijsko poročilo RP-O v polja A1, A2 (podatki o kupcu) in A3 (vrednost dobave po izdanem računu);

-          če nastopa kot srednji (pridobitelj in dobavitelj), se mu v državi pridobitve ne bo potrebno identificirati, ker je tam za DDV identificiran njegov kupec, pod pogojem, da pridobitev in nadaljnjo dobavo poroča v domači državi, in sicer:

o    vrednost pridobitve vključi v polje 33 DDV-O (pridobitev ni obdavčena, samoobdavčitve ne naredi),

o    vrednost nadaljnje dobave po izdanem računu pa v polje 12 DDV-O in polja A1, A2  (podatki o kupcu) in A5  RP-O (vrednost dobave po izdanem računu, enako kot v polju 12 DDV-O),

-          kadar je slovenski zavezanec prejemnik blaga v Sloveniji, obračuna slovenski DDV namesto svojega dobavitelja (srednjega v verigi):

o    vrednost nabave vključi v DDV-O v polji 32 (osnova) in znesek obračunanega DDV - odvisno od stopnje – v polje 23 ali 24 ali 24b. Če ima pravico do odbitka in razpolaga z ustrezno listino, lahko odbija vstopni DDV v tekočem DDV obračunu. Znesek odbitka vključi v polja 41 ali 42 ali 42a (odvisno od uporabljene davčne stopnje).

Dobava blaga znotraj EU se poroča v obdobju, v katerem je izdan račun, če je izdan po opravljeni dobavi, in najkasneje do 15. dne meseca, ki sledi mesecu dobave. Če račun ni izdan ali ni izdan pravočasno, se dobava poroča 15. dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila dobava opravljena.

Če prevoz organizira prvi v verigi, je dobava pravilom opravljena, ko je blago izročeno zadnjemu kupcu v verigi, če pa prevoz organizira srednji, se šteje, da je pravica razpolaganja prešla nanj že v trenutku, ko je blago prevzel ali mu je bilo dano na razpolago, oz. odvisno od dogovorjenih dobavnih pogojev.

Prejetih predplačil za opravljene dobave se v DDV-O in RP-O ne poroča.

Obdobje poročanja pridobitve se določi na enak način kot obdobje, v katerem se poroča opravljeno dobavo, saj se šteje, da je pridobitev opravljena, ko je opravljena dobava (čeprav sta kraja obdavčitve različna).

Zadnji v verigi naredi samoobdavčitev od nabave blaga v obdobju, v katerem mu je izročeno blago. Čeprav nabavo poroča v DDV-O in RP-O kot bi šlo za pridobitev blaga iz EU, gre dejansko za nabavo znotraj države, s prenosom obveznosti obračuna DDV na kupca, pri kateri nastopi trenutek obdavčitve, ko je dobava opravljena, tj. ko pride do prenosa pravice razpolaganja na kupca.

 

 

Priročnik Finančni menedžment in kontroling

Priročnik in portal vam zagotavljata:

  • praktične primere in strokovne napotke za učinkovito upravljanje s financami,
  • kakovostne, pravilne in ažurne informacije za sprejemanje pravilnih poslovnih odločitev,
  • uporabna orodja za finančno poročanje,
  • nasvete za hiter odziv na zakonodajne novosti in nove priložnosti na trgu.