Lastništvo organizacije je opredeljeno glede na delniški kapital in prejete vloge brez določenega vračilnega roka, druge sestavine kapitala, kot so rezerve ali nerazporejeni čisti dobiček iz prejšnjih let, ki pripada sorazmerni višini lastnikom kapitala.
Vpoklicani kapital se pojavlja glede na vrsto organizacije, in sicer:
· osnovni delniški kapital (Pojavlja se v delniških družbah in je v statutu delniške družbe opredeljeni kapital, ki je razdeljen na delnice, od katerih vsaka dokazuje del lastništva v družbi. Vplačan presežek kapitala se poveča, če delniška družba proda delnice nad njihovo nominalno vrednostjo. Delnice so lahko navadne (imenske) ali prednostne),
· osnovni kapital - kapitalski deleži (pojavlja se v družbah z omejeno odgovornostjo) in
· osnovni kapital - kapitalska vloga (je kapital v poslovni sistem samostojnega podjetnika posameznika, a tudi v družbi z neomejeno odgovornostjo, pri kateri vsi družbeniki osebno in neomejeno odgovarjajo za obveznosti podjetja).
Druge sestavine kapitala so:
· kapitalske rezerve (So vzpostavljene pri delitvi pozitivnega poslovnega izida, in sicer na podlagi zakonskih in statutarnih določil. Rezerve so namensko prihranjen čisti dobiček, ki je namenjen poravnavanju v kasnejših letih nastalih izgub.),
· rezerve iz dobička (zakonske rezerve, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička),
· čisti dobiček ali čista izguba (Ostane z odločitvijo organov upravljanja v poslovnem sistemu nerazporejen. Kasneje ga je mogoče v celoti razporediti v čisti dobiček, druge sestavine kapitala ali poravnavanju izgub.),
· presežek iz prevrednotenja (posledica, ki se nanaša iz naslova okrepitve sredstev in oslabitve dolgov).
Kapital je najbolj dolgoročen vir financiranja, saj zapade v plačilo šele ob ukinitvi organizacije.
Teoretiki (domači in evropski) prisegajo na »zlato bilančno pravilo«, po katerem naj bi imela organizacija toliko kapitala in dolgoročnih posojil, kolikor znaša vrednost dolgoročnih sredstev. Ameriški teoretiki nasprotujejo tem trditvam in trdijo, da naj imajo organizacije za svojo financiranje najcenejše vire financiranja, kot so bančna posojila.
Dejstvo je, da je primernost financiranja odvisna od razmerja med donosnostjo sredstev in ceno tujih virov financiranja. Zmanjšanje kapitala je tako priporočljivo le za uspešne organizacije.
V primeru, da je donosnost sredstev višja od obrestne mere, se splača najeti tuje vire financiranja.
Primer: Prodaja delnic v delniški družbi ali izstop družbenika (fizična oseba) iz družbe z omejeno odgovornostjo
Leta 2008 smo nabavili nepremičnino vrednosti 100.000 evrov (vrednost zemljišča 30 odstotkov). Kot prodajalci smo plačali dvoodstotni davek na promet nepremičnin (napreje DPN). Nepremičnino smo adaptirali v vrednosti 30.500 evrov brez vključenega 22-odstotnega davka na dodano vrednost (naprej DDV). Nepremičnino smo prodali leta 2020 v vrednosti 165.000 evrov in plačali dvoodstotni DPN.
Odgovor:
Nabavna vrednost (NV) = 100.000 evrov + 2.000 evrov (dvoodstotni davek na promet na nepremičnin – naprej NPN) + 1.000 evrov (enoodstotna provizija) + 30.500 evrov + 188 evrov (cenitev nepremičnine) = 133.688 evrov
Prodajna vrednost (PV) = 165.000 evrov - 1.650 evrov (enoodstotna provizija) - 3.300 evrov (dvoodstotna DPN) – 188 evrov (cenitev nepremičnine) = 159.862 evrov
Kapitalski dobiček = 159.862 evrov - 133.688 evrov = 26.174 evrov x 15 odstotkov (čas lastništva) = 3.926,10 evra - davčni odtegljaj (cedularna obdavčitev – dokončni davek, ki se ne napove v letni napovedi dohodkov fizičnih oseb).
Napovedati se mora kapitalske dobičke do 28. 2. (tekoče leto za preteklo leto), če je do transakcij prišlo. Poroča se tudi kapitalske izgube.
Lestvica za obdavčitev prodaje fizične osebe v primeru odtujitve deleža:
0 – 5 let – 27,5 odstotka,
5 – 10 let – 20 odstotkov,
10 – 15 let – 15 odstotkov,
15 – 20 let – 10 odstotkov,
nad 20 let – 0 odstotkov.
Tvegani kapital
Financiranje s tveganim kapitalom je del osnovnega kapitala organizacije. Pri financiranju in doseganju donosov je potrebna ustrezna struktura virov financiranja, za kar so potrebni:
- znanje,
- načrti, cilji in
- panoga, v katero se uvršča podjetje kot iskalec financiranja podjetniške ideje s
tveganim kapitalom.
Panoge, ki so zanimive za investitorje tveganega kapitala, so:
· informacijske tehnologije (v Sloveniji je na zelo visokem nivoju),
· internet in spletne rešitve,
· telekomunikacije,
· mediji in sodobna zabava,
· poslovne storitve,
· biotehnologija, nanotehnologija,
· medicina in farmacija ter
· energetika in alternativni viri energije.
Pričakovanja glede višine donosnosti investicij skladov tveganega kapitala, tako v domače kot v tuje organizacije, so enaka in se gibljejo med 30 do 50 odstotkov ob izstopu iz organizacije v obdobju med pet do deset let.
Izdani lastniški vrednostni papirji (delnica, deleži)
Pravno gledano je delnica oz. deleži lastniški vrednostni papir, ki omogoča vlagateljem naslednje pravice:
· članske (pravica do upravljanja, glasovalne pravice pri strateškem odločanju in pravica do nadzorstva nad poslovanjem organizacije) in
· premoženjske (pravica do dividende, pravica do udeležbe pri delitvi ostanka premoženja pri prenehanju delniške družbe, prednost pri vplačilu delnic).
Pravica do dividende velja upravičencu v razmerju, kakršno je razmerje delnic nasproti celotnemu osnovnemu kapitalu. Izplačuje se praviloma v denarju, lahko se izplača z dodelitvijo novih delnic ali drugače.
Dividenda je del čistega dobička delniške družbe, ki se izplača delničarjem, njeno višino določi skupščina delničarjev s sklepom o razdelitvi čistega dobička po zaključku leta.
Delnice delimo na:
· redne – navadne (So tvegana oblika vrednostnega papirja, saj ima imetnik delnice le “preostali zahtevek” do dobička oziroma premoženja izdajatelja. Imetniki imajo največ članskih in premoženjskih pravic, kar pomeni, da lahko z vlaganjem veliko zaslužijo ali izgubijo. Izdajatelj mora naprej plačati vse tekoče izdatke, nato vse stalne zahtevke za obresti za posojila in obveznice, plačila imetnikom prednostnih delnic in druge obveznosti, šele nato pridejo na vrsto imetniki navadnih delnic.),
· prednostne - ugodnostne (So manj tvegana naložba. Večina investitorjev ni nagnjena k želji po velikih tveganjih. Imetnikom daje poleg pravic iz navadne delnice določene druge pravice. Prednost imajo pri izplačilu pred imetniki navadnih delnic in prednost pri izplačilu ob prenehanju družbe. Ta delnica prinaša “fiksno” dividendo. Omejene so članske pravice, glasovalno pravico dobijo, ko nekaj let izostane izplačilo dividende).
Poznamo več vrst prednostnih delnic:
· kumulativna/nekumulativna prednostna delnica in
· participativna/neparticipativna prednostna delnica.
Kumulativna prednostna delnica zagotavlja izplačilo dividende tudi v primeru, da družba ni ustvarila dobička za izplačilo dividend. V tem primeru se dividende za nazaj izplača takrat, ko družba ustvari dobiček.
Nekumulativna prednostna delnica te možnosti nima, ampak pravica do dividende zapade, če dobička v tem letu ni.
Participativna prednostna delnica omogoča imetniku izplačilo višje dividende, kot je določena za prednostno delnico. Pri dobrem poslovanju to pomeni izenačitev z redno delnico (glede donosa delnice), pri slabem poslovanju ima prednost pred navadno delnico, ker ima zagotovljen stalen donos, ki se izplača pred izplačilom navadne delnice.
Neparticipativna prednostna delnica omogoča imetniku le vnaprej določeno fiksno dividendo, ki se ne poveča niti se ne zmanjša ob doseženem dobičku, in
· zlata delnica (Izda jo država in jo vloži v poslovne sisteme, ki so strateškega pomena za razvoj in obstoj gospodarstva. S tem ne dovoli, da bi se določeni poslovni sistemi v celoti ali delno lastninili. S svojim deležem postane država lastnica in s tem sprejme »veto« na poslovno odločanje. V sistemih, ko ima kontrolni delež, se strateških odločitev brez njene privolitve ne sme realizirati).
Prednosti delnic za izdajatelja:
· omogoča pridobitev velikih finančnih sredstev, saj glavnice in obresti ni treba vračati, in
· prodaja delnic v javnosti izboljša kakovost poslovanja in poveča ugled.
Prednosti delnic za vlagatelja:
· vlagatelji imajo možnost nadzorovati poslovanje družbe,
· naložba je splošno donosnejša,
· možnost dodatnega zaslužka s špekuliranjem in
· velika likvidnost naložbe.
Slabosti delnic za izdajatelja:
· družba z javno prodajo delnic tvega sovražni prevzem,
· razpršenost in večje število delničarjev,
· ustanovitelji s širšo prodajo delnic izgubijo nadzor nad poslovanjem,
· zapletenost pravnih predpisov in postopka izdaje delnic,
· visoki organizacijski stroški delniške družbe in
· nihanje cene delnic na trgu lahko slabo vpliva na družbo.
Slabosti delnic za vlagatelja:
· negotovost in spremenljivost dobička povzročata visoko tveganost naložbe,
· upravljavska pravica majhnih delničarjev je omejena,
· menedžment ima vedno možnost prirejanja in prikrivanja poslovnih rezultatov,
· zmeda glede različnih vrst delnic in
· špekulativne strasti lahko vlagatelje pripeljejo do napačnih odločitev.
Primer: Obdavčitev dividend in dobička – pravna oseba
Lastniki so na letni skupščini sprejeli sklep o delitvi neto dobička v višini 100.000 evrov lastnikom, ki so domače pravne osebe.
Odgovor: Bruto dobiček je obdavčen s stopnjo davka od dohodka pravnih oseb. Neto dobiček ni obdavčen in pravne osebe dobijo razdeljeno 100.000 evrov glede na razmerje v lastništvu v kapitalu.
Primer: Obdavčitev dividend in dobička – fizična oseba
Lastniki so na letni skupščini sprejeli sklep o delitvi neto dobička v višini 100.000 evrov lastnikom, ki so domače fizične osebe.
Odgovor: Bruto dobiček je obdavčen s stopnjo davka od dohodka pravnih oseb. Neto dobiček je obdavčen z davčnim odtegljajem v višini 27,50 odstotka. Fizične osebe dobijo razdeljeno 72.500 evrov, glede na razmerje v lastništvu v kapitalu. 27.500 evrov je davčni odtegljaj, ki je nakazan na ustrezen podračun Finančne uprave RS.
