Najava davčnega inšpekcijskega nadzora (DIN) ni prijetna za nikogar, še najmanj pa za tiste, ki nadzor dobijo prvič.

Če vnaprej vemo, kako približno poteka davčni inšpekcijski nadzor, bomo lažje šli čez cel postopek.

Postopek davčnega nadzora je generalno zapisan v Zakonu o davčnem postopku (ZdavP-2)  [1], ki ga dopolnjuje Pravilnik o izvajanju davčnega postopka. [2]

Vendar se pri izvajanju davčnega inšpekcijskega nadzora upošteva tudi druge predpise in zakone, pri tem je odvisno, kaj in katera področja so predmet nadzora. Gospodarski subjekti (podjetja in samostojni podjetniki kot najpogostejši poslovni obliki) morajo pri poslovanju upoštevati predpise s področja poslovanja in pogodbenih razmerij:

-          Zakon o gospodarskih družbah

-          Obligacijski zakonik

-          Zakon o splošnem upravnem postopku

-          Zakon o davku na dodano vrednost

-          Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb

-          Zakon o dohodnini

-          Zakon o davčnem potrjevanju računov

-          Zakon o posebnem davku na določene prejemke

-          Zakon o prispevkih za socialno vrednost

-          Zakon o finančni upravi

-          Zakon o splošnem upravnem postopku

-          Zakon o finančnem poslovanju RS, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

-          Slovenski računovodski standardi

-          Mednarodni računovodski standardi

-          Mednarodni standardi računovodskega poročanja

-          Pravilnik o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek

-          Carinski predpisi

-          Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih

To seveda niso vsi zakoni in predpisi, saj je treba poznati tudi ostalo, tako slovensko kot tudi evropsko zakonodajo, ki pokriva razna področja.  

­­­­­­­­­­­­[1] Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US.

[2] Uradni list RS št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12, 19/13, 45/14, 97/14, 39/15, 40/16, 85/1630/17, 37/18, 43/19, 80/19, 106/20, 200/20, 135/21, 43/22 ).

*Veljavno v času pisanja prispevka.

1. INŠPEKTOR VROČI DAVČNEMU ZAVEZANCU SKLEP O ZAČETKU DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA  

Vročitev je lahko navadna (po pošti) ali pa elektronska (85. a člen Zakona o davčnem postopku). Večinoma so sedaj vročitve elektronske. Davčni inšpektor odloži v portal eDavki dokument, s tem pa davčni zavezanec (naslovnik) dobi informativno elektronsko sporočilo v portal eDavki.

Da bomo pravočasno obveščeni o odloženih dokumentih v eDavkih, je smiselno, da si po prijavi v portal eDavki, na zavihku:

­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­

uredimo telefonske številke in elektronske naslove (več naslovov), kamor nas bo Furs obvestil, da imamo v portalu odložen dokument.

Ko dobimo obvestilo, da je v eDavkih odložen dokument za nas, ga moramo v 15 dneh prevzeti. Če dokumenta ne prevzamemo v roku 15 dni od dneva, ko smo prejeli obvestilo prek portala eDavki, pomeni, da nam je bil dokument vročen naslednji dan, torej 16 dan od obvestila. Na eDavkih je dokument dosegljiv še šest mesecev od dneva vročitve, nato se izbriše in ga lahko prevzamemo samo še pri davčnem organu.

Davčni inšpektor bo začel opravljati davčni nadzor po preteku 8 dni od dneva vročitve, torej ne glede na to, ali smo sklep prevzeli ali pa tudi ne.

2. ČAS ZA PRIPRAVO PODATKOV

78. člen Zakona o davčnem postopku pravi, da mora zavezanec predložiti dokaze v roku, ki ga določi davčni organ:

- s pisnim pozivom

- s sklepom o začetku postopka davčnega nadzora

- s sklepom, ki ga izda v postopku davčnega nadzora

V praksi pomeni, da bo davčni inšpektor napisal z besedo, v koliko dneh moramo pripraviti dokumentacijo ter tudi v kakšni obliki naj bo dokumentacija pripravljena in kam jo pošljemo.

Običajno je to 8 dni. Če je predmet pregleda neko obdobje, bo treba pripraviti po vsej verjetnosti najprej razne sezname z različnimi podatki: številke računov, datumi računov, zneski po računih, nazivi dobaviteljev in kupcev, oznake, ali so dobavitelji oziroma kupci povezane osebe, razne opise in še kaj podobnega.

Lahko pa inšpektor zahteva, da mu v tem času pripravimo že listine dokumentov.

3. DOKAZOVANJE

V davčnem inšpekcijskem nadzoru je najpomembnejše dokazovanje.

Svoje trditve moramo kot davčni zavezanec dokazati. Dolžnost dokazovanja navaja 76. člen Zakona o davčnem postopku, ki pravi, da mora dejstva dokazati tudi davčni organ, če se bo na podlagi teh dejstev davčna obveznost spremenila, v smislu povečala ali zmanjšala oziroma ali bo obveznost nastala ali tudi ne.

Načini dokazovanja so zajeti v Zakonu o splošnem upravnem postopku v poglavju B v členih od 164 do 206.

Kot dokaz se praktično uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja zadeve in kar ustreza posameznemu primeru:

3. a) listine, potrdila (izpiski, certifikati, itd), poslovne knjige in evidence

3. b) dodatna pojasnila zunanjih strank oziroma izvedencev

3. c) pravna podlaga v obliki internih pravilnikov, navodil in usmeritev

3. d) revizorjevo mnenje

3. e) fotografije

3. f) ogled

3. g) priče

3. h) odvzem vzorcev

3. a Listine, potrdila, poslovne knjige in evidence

Davčni inšpekcijski nadzor lahko zajema različna področja in različna obdobja. Kar posledično pomeni, da bo moral davčni zavezanec pripraviti večje število dokazov.

Dokazila so praviloma v pisni obliki, upoštevajoč 77. člen Zakona o davčnem postopku, ki pa v istem odstavku člena pravi, če ta zakon ali Zakon o obdavčenju ne določata drugače.

To pomeni, da imamo lahko poleg pisne dokumentacije dokaze tudi v drugih oblikah, vse pogosteje v elektronskih oblikah.

Priporočljivo bi si bilo vse izvirne in izpeljane listine hraniti v elektronski obliki iz razloga hitrejšega iskanja.

Torej vse prejete in izdane račune, dobavnice, prejemnice, CMR-listine, razne interne listine in druge dokumente si shranimo elektronsko. Listine v pisni obliki si skeniramo in shranimo na mesto, kjer jih bomo najhitreje našli.

Seveda je treba pri tem upoštevati Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih, po kateri se podatki v celotni dobi hrambe ne smejo spreminjati.

Zavezanci, ki so registrirani za namene davka na dodano vrednost, morajo upoštevati 84. člen Zakona o davku na dodano vrednost:  

 »Pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa v papirnati ali v elektronski obliki morajo biti zagotovljene od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa.«

3. b Dodatna pojasnila zunanjih strank ali izvedencev

Izvedenca lahko naroči tako davčni zavezanec kot tudi davčni organ. O izvedencih govorijo členi od 189 do 197 Zakona o splošnem upravnem postopku.

Pri dokazovanju z izvedenci velja omeniti, da strošek izvedenca bremeni tisto stranko, ki ima močnejši pravni interes za izvedbo dokaza oziroma stranko, ki je zahtevala uvedbo postopka. Če ima več strank interes, da se izvede dokaz z izvedenci, bremeni strošek stranke v sorazmernem deležu.

Načeloma to pomeni, da bi lahko davčni zavezanec dosegel porazdelitev stroška s Finančno upravo RS.

3. c Pravna podlaga v obliki internih pravilnikov, navodil ali usmeritev

V postopku dokazovanja davčni inšpektorji velikokrat zahtevajo pravne podlage, na podlagi katerih smo kot zavezanec pripoznali neko aktivnost oziroma transakcijo.

Kot pravna podlaga velja računovodski pravilnik (primer pravilnika za gospodarske družbe https://racunovodski-praktikum.si/search/?query=pravilnik+o+ra%C4%8Dunovodstvu), ki ga dopolnjujejo navodila ali usmeritve, iz katerih izhajajo pravila in navodila, kako naj se zavezanec odloči v določenih okoliščinah, da bo evidentiral transakcijo.

3. d Revizorjevo mnenje

Zelo koristno je pridobiti tudi revizorjevo mnenje za transakcije, za katere vnaprej vemo, da bi bile lahko sporne.

3. e Fotografije

Osnovna sredstva je smiselno fotografirati, zlasti takšna, ki so predmet davčnih olajšav. Odvisno od računalniškega programa, če nam dopušča, si je smiselno fotografije shraniti elektronsko poleg računa za nabavljeno osnovno sredstvo.

Stroje in naprave se lahko ponazori s prospekti, načrti, skicami ali kakšnimi drugimi pisnimi dokumenti, ki vsebujejo potrebne informacije za določitev narave blaga.

3. f Ogled

Velikokrat vsa predhodna dokazila ne zadostujejo, zato lahko davčni organ sam zahteva od zavezanca ogled prostorov, predmetov z namenom dodatne obrazložitve. Pri tem imamo seveda pravico biti navzoči. Če bo še kdo drug navzoč poleg strank, določi davčni inšpektor, ki vodi postopek. Ogled je lahko tudi ob udeležbi izvedencev.

Možno je tudi, da se ogled snema, v celoti ali delno.  

Če se pri ogledu povzroči zavezancu škoda, mora davčni organ izdati sklep, s katerim se zavezancu škodo povrne.

3. g Priče

V postopku lahko nastopijo tudi priče. Podrobni pogoji za priče so navedeni v členih od 181 do 187 Zakona o splošnem upravnem postopku.

Če smo pozvani za pričanje, se moramo pričanju odzvati. V nasprotnem primeru nas lahko doleti kazen, razen če navedemo tehtne razloge, se lahko pričanju tudi odrečemo.

Izrecno zakon navaja v 1. odstavku 183. člena, da lahko odrečemo pričanje na posamezna vprašanja, če bi s tem:

- sebe spravili v hudo sramoto,

- povzročili občutno premoženjsko škodo ali

- pa v kazenski pregon spravili sebe, svojega krvnega sorodnika v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, svojega zakonca, osebo, s katero živi v izven zakonski skupnosti, ali sorodnika po svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca.

Pričanje lahko med drugim odrečemo tudi na posamezna vprašanja, na katera ne bi mogli odgovoriti, ne da bi prekršili dolžnost oziroma pravico varovati poslovno ali poklicno tajnost.

3. h Odvzem vzorcev

Davčni organ lahko v skladu s 57. členom Zakona o davčnem postopku odvzame vzorec blaga za analizo ali preiskavo in o tem obvesti zavezanca ali njegovega pooblaščenca, ustno ali pisno.

Predpisani so količina in število vzorcev, označevanje vzorcev, ravnanje z vzorci (61. do 64. člen Zakona o davčnem postopku).

Če zahtevamo vračilo vzorcev, nam jih mora davčni organ vrniti. V nasprotnem primeru jih uniči ali shrani. Če gre za vzorce, ki so nevarni za okolje, ali strupe iz I. skupine strupenosti, lahko davčni organ zahteva od zavezanca, da preostanek vzorcev odstrani v skladu z zakonodajo, ki predpisuje to področje.

4. SKLEPNI RAZGOVOR

Preden davčni inšpektor  sestavi zapisnik, opravi z davčnim zavezancem sklepni razgovor. S tem davčni organ opozori zavezanca na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavčitev, na pravne posledice in davčne učinke ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora, seznani ga z rezultatom davčnega inšpekcijskega nadzora.

5. ZAPISNIK

Davčni inšpektor sestavi zapisnik, v katerem je običajno navedeno:

- kdaj se je začel davčni inšpekcijski nadzor

- kdo je opravil davčni inšpekcijski nadzor z navedbo številke izkaznice davčnega inšpektorja

- kdo so odgovorne osebe zavezanca za dajanje podatkov

- kje je bil opravljen nadzor in kdaj

- splošni podatki o zavezancu za davek

- kje se vodi poslovne knjige zavezanca

- kdo je še sodeloval med postopkom davčnega inšpekcijskega nadzora

- opis zavezanca

- poslovanje zavezanca za davek

- ugotovitve

- sklepni del zapisnika

- pouk o pravnem sredstvu

Če davčni zavezanec razpolaga z novimi ali dodatnimi dejstvi, je smiselno podati pripombe na zapisnik. Rok je dvajset dni po vročitvi zapisnika.

6. ODLOČBA DAVČNEGA ORGANA  

Po končanem nadzoru sledi odločba, na katero imamo kot davčni zavezanec še vedno možnost pritožbe. Je pa treba vedeti, da v tem primeru takšna pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, zato je pomembno, da v postopku nadzora čim bolje zagovarjamo svoja dejstva.

 Avtorica: Tanja Kokot